»Pogorišče je žalostno, tu je zgorelo vse, sam sem iz Sela na Krasu, tam je najbolj gorelo, okrog in okrog vasi, do hiš je prišlo.«

»Poskrbeli smo za vse zaščitne ukrepe, vse, kar se je dalo narediti, napolnili vse mogoče vreče in jih odpeljali v Prebold, Kapljo vas in Dolenjo vas. Gasilci so v pripravljenosti, če bi bilo treba posredovati.«

»Zagotovo je gasilcem ob takšni podpori ljudi vsaj malce lažje. Predvsem pa ne smemo pozabiti domačih gasilcev iz PGD-ja Kostanjevica na Krasu, kajti zanje je vse skupaj še veliko težje. Branijo namreč svoje domove in družine.«

»Zahtevamo višje plače za svoje delo, ki ni lahko. Svoje glave nosimo na prodaj. Ko hiša gori, gredo vsi ven, mi gremo noter.«

»Gasilci uživate med ljudmi izjemno zaupanje in spoštovanje, zaradi vas smo vsi skupaj varnejši.«

»Vsaka beseda zahvale za ves trud in skrb je zato več kot na mestu in izrekala jo bom vedno znova.«

»Zaradi vas, poklicnih in prostovoljnih gasilcev, smo boljša družba.«

»Jaz vidim to zelo pragmatično. Kako želim bivati, zakaj hišo potrebujem? Bom tu bival primarno ali sekundarno?«

»Predvsem se je čistilo in zalivalo rob požarišča, največ na severnem delu, kjer je še nekaj vžigov. Večjega dela z vžigi pa ni bilo.«